Karies in zobna gniloba sta razširjeni in pomembni težavi na področju ustne higiene. Obe bolezni prizadeneta zobno sklenino ter lahko vodita do resnih posledic, če ju ne zdravimo pravočasno.
Kaj je zobni karies?
Zobni karies je pogosta kronična bolezen ustne votline, ki prizadene zobno tkivo. Nastanek kariesa je posledica bakterijskih oblog na zobeh, ki niso bile pravočasno odstranjene. V naši ustni votlini prebiva več 10 milijonov različnih bakterij, med katerimi so najnevarnejši streptokoki. Ko ostanki hrane ostanejo na zobeh, te bakterije začnejo razgrajevati hrano in pri tem tvorijo škodljive kisline. Čeprav je zob najtrša struktura v našem telesu, kisline počasi raztapljajo površino zoba, tudi zobno sklenino, kar lahko sčasoma privede do pojava kariesa.
Simptomi in znaki kariesa
Zgodnje faze zobnega kariesa pogosto potekajo brez očitnih simptomov, zaradi česar ga težko zaznamo sami. Ko se karies razvija in napreduje, se lahko pojavijo nekateri značilni znaki in simptomi. Med najpogostejšimi simptomi so občutljivost zob na tople, hladne ali sladke dražljaje, videz majhnih belih ali temnih pik na površini zoba, slab zadah ter občasna bolečina ali nelagodje pri žvečenju. Če opazite katerega od teh znakov, je pomembno, da čim prej obiščete zobozdravnika, ki lahko ustrezno diagnosticira in zdravi karies ter prepreči morebitne resne zaplete. Karies lahko namreč povzroči kar nekaj nevšečnosti.
Zobna gniloba lahko hitro napreduje
Če začetni karies ni pravočasno saniran, lahko hitro napreduje v majhno luknjico v sklenini. To opazimo kot spremembo barve sklenine, ki ni več bela, temveč postane temna ali rjavkasta.
Zobno gnilobo lahko opazimo tudi kot spremembo barve zobne sklenine. Proces razpadanja sklenine je sicer počasen, vendar karies prodira globlje v zob, kjer doseže dentin. Ta je mehkejši, kar omogoča hitrejše širjenje kariesa. Če karies doseže zobni živec, je pogosto potrebno koreninsko zdravljenje.
Kako je videti zobni karies?
Zobni karies ima drugačno barvo kot zdravo zobno tkivo. Zobozdravnik ga lahko največkrat odkrije že s prostim očesom. Začetni zobni karies se na sklenini sprva kaže kot bel madež, če napreduje, pa se barva spremeni v temnejšo, rjavkasto. Pri prepoznavanju zobnega kariesa si lahko zobozdravnik pomaga tudi z drugimi metodami. Največkrat uporabi posebno rentgensko slikanje zob.
Vzroki za nastanek zobne gnilobe
Nastanek zobne gnilobe je lahko posledica več dejavnikov. Glavni med njimi so slaba ustna higiena, neustrezna prehrana, bakterije v ustni votlini in genetska predispozicija.
Slaba ustna higiena
Neustrezno ščetkanje zob, nezadostno nitkanje ter neuporaba ustne vode lahko pripeljejo do kopičenja bakterij in ostankov hrane na zobeh. Bakterije nato tvorijo kisline, ki napadajo zobno sklenino in povzročajo nastanek kariesa in zobne gnilobe. Iredno pomembno je, da skrbite za dobro ustno higieno.
Neustrezna prehrana
Uživanje hrane in pijače z visoko vsebnostjo sladkorja in škroba prispeva k razmnoževanju bakterij v ustih. Te bakterije pretvarjajo sladkor v kisline, ki razgrajujejo zobno sklenino in povzročajo nastanek kariesa.
Bakterije v ustni votlini
Nekatere vrste bakterij v ustni votlini so bolj kisle in agresivne, kar poveča tveganje za nastanek zobne gnilobe. Te bakterije tvorijo lepljiv biofilm, znan tudi kot zobni plak, ki se nabira na zobeh in prispeva k razvoju kariesa.
Genetska predispozicija
Nekateri posamezniki imajo genetsko nagnjenost k bolj občutljivim zobem na karies. Če imate v družini pogoste primere zobne gnilobe, je lahko vaše tveganje za razvoj kariesa večje.
Katere zobe najpogosteje prizadene zobna gniloba?
Zobna gniloba najpogosteje prizadene zadnje kočnike (molarje) in prve stalne zobe (sekalce). Zadnji kočniki so bolj grobi in imajo več rež in površin, kjer se lahko zadržujejo ostanki hrane in zobni plak, kar povečuje tveganje za nastanek kariesa. Prvi stalni sekalci so prvi zobje, ki se pojavijo v ustni votlini in so dlje časa izpostavljeni tveganju za nastanek zobne gnilobe. Prizadeti so lahko tudi premolarji, ki so zobje, pomembni pri žvečenju hrane. Pogosto so izpostavljeni obrabi, kar dodatno povečuje tveganje za karies. Potrebno pa se je zavedati, da lahko zobna gniloba prizadene kateri koli zob v ustih, če so prisotni dejavniki, ki spodbujajo njeno nastajanje.
Kako lahko zmanjšamo tveganje za karies?
Na prvem mestu sta dobra ustna higiena in skrb za ustno zdravje. Ščetkanje zob vsaj dvakrat dnevno s fluoridno zobno pasto je osnovna rutina za ohranjanje zdravih zob. Prav tako ne pozabite na čiščenje medzobnih prostorov z nitko ali medzobnimi ščetkami, saj se bakterije najpogosteje nabirajo tam, kamor zobna ščetka ne doseže.
Pomembno je, da omejite tudi uživanje sladkih in škrobnih živil, saj ta povzročajo nastajanje kislin v ustih, kar napada zobno sklenino. Zmanjšajte uživanje sladkih prigrizkov, gaziranih pijač, sladkih sokov in drugih živil z visoko vsebnostjo sladkorja.
V prehrano je dobro vključiti več svežega sadja, zelenjave in polnozrnatih živil, ki so bogata z vitamini in minerali, ki pomagajo krepiti zobno sklenino in splošno zdravje ustne votline.
Hrana, ki škodi zobem in povzroča karies
Med najbolj škodljivo hrano, ki povzroča zobno gnilobo, spadajo sladkarije, kot so bonboni, čokolade, piškoti, sladkorne ploščice, gazirane pijače, različne vrste sladkih pijač, škrobna hrana, suho sadje, kisla hrana ter energijske in športne ploščice. Te vrste hrane vsebujejo velike količine sladkorja, ki spodbuja nastajanje kislin v ustih. Te napadajo zobno sklenino in korenine zobnega živca ter povzročajo karies, zato je še posebej pomembno skrbeti za dobro ustno higieno.
Kako poteka zdravljenje kariesa ali zobne gnilobe?
Zdravljenje kariesa ali zobne gnilobe poteka glede na stopnjo poškodbe zoba. Postopek zdravljenja je običajno naslednji:
Pregled pri zobozdravniku: Najprej se opravi temeljit pregled ustne votline, da zobozdravnik ugotovi obseg kariesa in določi najustreznejši način zdravljenja.
Odstranitev poškodovane sklenine: V primeru, da je karies omejen na površino zoba in še ni dosegel dentina, zobozdravnik odstrani poškodovano sklenino ter po potrebi pripravi površino zoba za plombo.
Plomba: Po odstranitvi kariesa zobozdravnik zapolni zob s plombo.
Inlay ali onlay: V primerih, ko je karies bolj razširjen, lahko zobozdravnik uporabi inlay ali onlay, ki sta vrsti zobnih oblog iz porcelana ali keramike ter kompozitnih materialov. To je običajno potrebno, ko je poškodba prevelika za navadno plombo, vendar še vedno ni dosegla stopnje, ko bi bilo potrebno koreninsko zdravljenje.
Koreninsko zdravljenje (endodontsko zdravljenje): Če karies napade globlje plasti zoba in prizadene zobni živec, je potrebno koreninsko zdravljenje. Pri tem endodont odstrani okužen ali poškodovan zobni živec ter zapolni koreninski kanal s posebnim materialom.
Prevleke (zobne krone): V primerih, ko je zob resno poškodovan in ima večjo izgubo zobne strukture, lahko zobozdravnik namesti zobno krono ali prevleko, ki popolnoma obdaja in zaščiti preostali del zoba.
Puljenje zoba: V nekaterih primerih, ko je zob močno poškodovan in ga ni mogoče več ohraniti, je potrebno puljenje zoba. Manjkajoči zob je mogoče nadomestiti z zobnim vsadkom, mostičkom ali protezo.
Pomembno je, da se že pri prvih znakih kariesa ali zobne gnilobe obrnete na zobozdravnika pri OrthoDentalu, saj bo pravočasno zdravljenje preprečilo nadaljnje napredovanje bolezni.
Tveganja in posledice, ki jih lahko povzročijo gnili zobje
Gnili zobje, ki so posledica napredovanega kariesa ali zobne gnilobe, lahko povzročijo številna tveganja in resne posledice za ustno zdravje in splošno dobro počutje posameznika. Gnili zobje odpirajo pot bakterijam, da prodrejo v notranjost zoba in do zobnih korenin ter tkiv okoli zoba, kar lahko privede do resnih okužb in abscesov, ki zahtevajo nujno zdravniško oskrbo. Kadar zobna gniloba nastane na modrostnem zobu ga je v nekaterih primerih potrebno izpuliti. Preberite več – https://orthodental.si/puljenje-modrostnih-zob/
Karies lahko privede do izgube zoba, ki lahko vpliva na estetiko nasmeha, sposobnost žvečenja hrane in govora. Vnetje dlesni je tudi pogosta posledica gnilih zob, kar povzroča občutljivost, krvavitev in neprijeten vonj iz ust.
Zobna gniloba lahko vpliva tudi na splošno zdravje telesa, saj so nekatere študije povezale karies s tveganjem za srčno-žilne bolezni, sladkorno boleznijo in drugimi zdravstvenimi težavami.
Ali zobne paste s fluoridi preprečujejo nastanek?
Zobne paste s fluoridi so učinkovito orodje pri preprečevanju nastanka kariesa. Fluorid je mineral, ki pomaga okrepiti zobno sklenino in jo varuje pred razgradnjo zaradi kislin, ki jih proizvajajo bakterije v ustih. Redna uporaba zobne paste s fluoridi pomaga zmanjševati tveganje za nastanek kariesa.
Zdravljenje zelo naprednih stopenj zobne gnilobe
Zdravljenje zelo naprednih stopenj zobne gnilobe lahko zahteva kompleksne in specializirane postopke. Pri zelo napredni zobni gnilobi, ko je karies dosegel zobni živec, je potrebno koreninsko zdravljenje. Zobozdravnik odstrani okužen ali poškodovan zobni živec ter nato očisti in zapolni koreninski kanal s posebnim materialom.
V nekaterih primerih, ko je karies zelo napredoval in povzroči hudo poškodbo kosti ali tkiva okoli zoba, je lahko potrebno kirurško zdravljenje. To vključuje odstranitev okuženega tkiva in presaditev kosti, da se ohrani ali obnovi stabilnost prizadetega zoba.
Zdravljenje zelo naprednih stopenj zobne gnilobe je običajno zahtevno in potreben je poseg s strani izkušenega zobozdravnika, kot jih imamo pri OrthoDentalu.
Kdaj je potrebno obiskati zobozdravnika?
Obisk zobozdravnika je priporočljiv za redno preventivno skrb za oralno zdravje in ohranjanje zdravih zob. Priporoča se redno pregledovanje in čiščenje zob vsaj enkrat na šest mesecev. Obisk zobozdravnika je potreben tudi v primeru bolečine ali občutljivosti zob, krvavitev dlesni, poškodb zob, težav pri žvečenju ali odpiranju ust ter v primeru estetskih težav.
Zakaj so pomembni redni pregledi pri zobozdravniku?
Pravočasno odkrivanje kariesa je izjemno pomembno za preprečevanje nadaljnjega napredovanja te bolezni zob. Ob rednih obiskih lahko zobozdravnik pravočasno opazi prve znake, ki nakazujejo na karies, kot so začetne spremembe barve sklenine ali majhne luknjice. Tako lahko prepreči resnejše težave, kot so bolečine, vnetja dlesni, koreninsko zdravljenje ali celo izguba zoba, zato je redno obiskovanje zobozdravnika ključnega pomena za ohranjanje zdravih zob in nasmeha.
Ali temne pike na zobeh predstavljajo zobni karies?
Temne pike na zobeh niso vedno nujno znak zobnega kariesa. Čeprav so temne pike lahko eden od znakov kariesa, obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko povzročijo spremembe barve na zobeh, kot so naravna pigmentacija sklenine, obloge na zobeh ter uživanje čaja, kave, rdečega vina in drugih napitkov.
Naš strokovno podkovan zobozdravnik bo opravil temeljit pregled in vam svetoval ustrezno zdravljenje ali postopke za izboljšanje estetike vašega nasmeha, kadar je to potrebno.
Koliko stane zdravljenje zobnega kariesa?
Cena zdravljenja za zobni karies je odvisna od več dejavnikov, kot so obseg kariesa in število prizadetih zob. Običajno se cene zdravljenja kariesa gibljejo od 120 evrov za manjše obnove (plombe) do več sto evrov za bolj obsežne posege, kot je koreninsko zdravljenje ali zobna prevleka.
Obiščite OrthoDental in naš zobozdravnik bo ocenil obseg kariesa ter vam podal natančen predračun za predlagano zdravljenje. Zaradi zobne gnilobe lahko nastane tudi granulom. Vas zanima zakaj nastane in kako ga lahko pozdravimo? Preberite več o granulomu.
Avtor prispevka
Gordana Čižmek
Kako premagati strah pred zobozdravnikom?
Odkrijte, kako učinkovito premagati strah pred zobozdravnikom z našimi preverjenimi nasveti in strategijami.
Inlay in onlay – Moderna rešitev za obnavljanje zob
Raziskujemo inleje in onleje, sodobne pristope k zobni obnovi, ki združujejo trpežnost z naravnim videzom. Spoznajte, zakaj so idealna izbira za vaše zobozdravstvene potrebe.
Karies in zobna gniloba – Kaj so vzroki za nastanek
V tem članku raziskujemo vse, kar morate vedeti o zobni gnilobi, od simptomov in vzrokov do učinkovitih metod zdravljenja. Pojasnili bomo tudi, kako lahko s pravilno oralno higieno in prehrano preprečite karies in ohranite zdrav nasmeh.