Če ste se kdaj vprašali, zakaj skoraj vsak otrok vsaj enkrat v življenju obišče ortodonta, ali pa ste med tistimi, ki brez bolečin niste mogli prespati noči, ko so vam izraščali modrostni zobje, na koncu pa jih je bilo potrebno izpuliti, je razlaga za to stara več milijonov let. Od obdobja lovcev in nabiralcev, kateremu je sledilo odkritje ognja in noža, do danes, so se človeški zobje in čeljusti značilno spremenili. Z raznovrstnimi načini priprave hrane (toplotna obdelava, mletje … ) je robustnost čeljusti upadla, število zob pa se je zmanjšalo. Znanstveniki ugotavljajo, da je za te spremembe, kriv tudi udoben življenski slog (spanje na mehki postelji s podloženim vzglavjem, uporaba flaške in dude pri otrocih). Nesorazmerje v manjšanju čeljustnih kosti in številom zob pa je pripeljalo do ortodonstkih nepravilnosti in posledično pomanjkanja prostora za izrast modrostnih zob.
ZOBNA FORMULA
Sodobna zobna formula šteje 32 zob: dva sekalca, en podočnik, dva ličnika, tri kočnike v vsakem kvadrantu. Odstopanja od le-te se kažejo z odsotnostjo nekaterih mlečnih in še pomembnejših stalnih zob (zgornih dvojk, petic, osmic), njihovo neizraslostjo (zgornje trojke, spodnje petice, osmice) in zakrnelo obliko zoba (zgornje dvojke, osmice). Ker pa so modrostni zobje zadnji na časovnici, ki izrastejo v ustno votlino (med 17. in 25. letom), imamo z njimi nemalo težav.
KLASIFIKACIJA NEIZRASLIH ZOB
Neizraslost zob, predvsem modrostnih, delimo v dve skupini glede na vzrok zastoja:
- Impaktirani zobje – v kosti zastali zobje zaradi mehanske ovire: drug zob, kompaktnejša kost, prekomerna količina mehkega tkiva, pomanjkanja prostora v zobnem loku
- Retinirani zobje – v kosti zadržani zobje zaradi drugih vzrokov: pomanjkanje rastnejga potenciala, nepravilen položaj zametka, napačna smer rasti, pregloboka lega zametka, poškodba zametka ali zoba
Če je zob v ustno votlino izpostavljen le delno, delno pa pokrit s tkivom, govorimo o semiimpaktiranosti.
INDIKACIJE IN KONTRAINDIKACIJE ZA EKSTRAKCIJO NEIZRASLIH MODROSTNIKOV
Velja splošno pravilo, da je potrebno odstraniti vsak impaktiran zob, razen če za to obstajajo kontraindikacije, in ne smemo s posegom odlašati do pojava težav. Z leti kost postaja kompaktnejša in korenine dokončno oblikovane, kar predstavlja večje tveganje za pojav postoperativnih zapletov. Celjenje lahko otežijo tudi pridružene splošne bolezni (npr. diabetes). Zobozdravnik lahko z anamnezo, kliničnim pregledom in na podlagi rentgenske slike oceni, da je verjetnost za izrast zoba majhna.
Indikacije za ekstrakcijo neizraslih modrostnikov
- Prisotnost žepa med sedmico in neizraslo osmico, kjer se nabira hrana in prihaja do ponavljajočih se vnetij dlesni (gingivitis). Če osmice pravočasno ne izpulimo, lahko pride celo do izgube kosti ob sedmici (parodontitis).
- Pri delno izraslem zobu so pogosta vnetja zgoraj ležeče dlesni (perikoronitis). Vzrok je lahko oteženo čiščenje zastale hrane ali travmatizacija sluznice s strani zoba v nasprotni čeljusti.
- Zobna gniloba na delno izraslem modrostniku in distalni ploskvi sosednje sedmice. Čeprav je povezava med ustno votlino in neizraslo osmico včasih neočitna, je komunikacija lahko velika ravno toliko, da karies nastane na kontaktu obeh zob globoko pod sluznico.
- Zaradi pritiskov in še drugih neznanih vzrokov, neizrasli modrostniki lahko povzročijo resorpcijo korenin sedmice (mehanizem je podoben kot pri izpodrivanju mlečnih zob s strani stalnih). Ob nepravočasni postavitvi diagnoze, je prognoza sedmice brezupna.
- Iz zobne vrečke, ki obdaja zobno krono, in razpade, ko zob izraste, lahko pri neizraslih modrostnikih pride do degeneracije v cisto. Cista je s tekočino napolnjen prostor. Najpogostejša je folikularna, sledi ji keratocista. Predstavlja mesto, podvrženo zlomom, tiste večje pa lahko pritiskajo na okolne vitalne strukture (npr mandibularni kanal). Iz epitelija folikla lahko nastane tudi ameloblastom, tumor, ki s svojo agresivno naravo prodira skozi okolna tkiva.
- Pred izdelavo protez, ki bi zaradi pritiska na alveolarni greben nad neizraslim modrostnikom povzročale ulceracije. Pred vstavitvijo implantata v bližino neizraslega modrostnika, ki bi preprečeval osteointegracijo implantata.
- Pred začetkom ortodontske obravnave – pomanjkanje prostora, distalizacija kočnikov.
- V primeru bolečine neznanega vzroka v retromolarnem predelu, potem ko smo izključili možnost obrazne bolečine
Kontraindikacije za esktrakcijo neizraslih modsrostnikov
- S staranjem pacienta, se kalcificiranost kosti povečuje, s tem se zmanjšuje njena elastičnost, posledično se kost težje upogne pod kirurškimi inštrumenti in silami ter je s tem bolj podvžrena zlomom. Pri samem posegu je zato potrebno odbrusiti več kosti. Podaljšano in zahtevnejše je tudi celjenje rane (oteklina, bolečina). V primeru, da težav z neizraslimi modrostniki po 35. letu ni, ti ne škodijo sosednjim zobem in so pokriti s kostjo, le-teh načrtno ne odstranjujemo.
- Pridružene bolezni in zdravila z roko v roko sovapdajo z naraščujočo starostjo – diabetes, jemanje antikoagulantov … Tudi nekatere prirojene nepravilnosti predstavljajo kontraindikacijo – koagulopatije, bolezni kosti … V primeru, da je potrebno neizrasel modrostnik izpulit, pacienta skupaj z njegovim zdravnikom pred posegom ustrezno pripravimo (urejena krvna slika, antibiotična profilaksa).
- Če bi z ekastracijo ogrozili okolne anatomske strukture (mandibularni kanal, maksilarni sinus, sosednji zob) ali protetične izdelke (mostovi) in težav z neizraslim modrostnikom ni.
PREDOPERATIVNA PRIPRAVA IN POSEG
Pred posegom operater oceni rentgenski posnetek – ortopantomogram. Ker gre za dvodimenzionalno sliko, se zaradi morebitnega prekrivanja struktur (npr.: zob in mandibularni kanal), operater lahko odloči za dodatno CBCT slikanje (računalniška tomografija s stožčastim snopom), ki strukture predstavi v treh dimenzijah.
Na poseg pridemo zdravi, ob morebitnem prehladu se prenaročimo. Zaradi lokalnega anestetika sam poseg poteka popolnoma brez bolečin. Pred posegom je potrebno zaužiti obrok hrane, saj omrtvičenje zaradi anestezije lahko traja še do 4 ure po ekstrakciji in obstaja nevarnost, da pogrizemo ali si opečemo ustnico ali jezik. Vbod injekcijske igle je boleč, ko pa vbrizgamo anestetek občutek za bolečino izgine. Operater nato očisti predel okoli ust in pacienta sterilno pokrije. Potem sledi sam poseg. Med operacijo čutimo top pritisk, ostre bolečine ne. Sluznico nad zobom prerežemo in odmaknemo. S svedrom odstranimo kostnino, ki obdaja zob in ga osvobodimo. Nato z vzvodnim inštrumentom zob zmajamo in po možnosti s kleščami odstranimo. Če je potrebno, zob pred tem na več delom razrežemo. Odstranimo tudi ovojnico, ki obdaja zob ter odstranimo vnetno spremenjena tkiva. Rano zašijemo, šive odstranimo čez en teden, ali pa ti v šetih tednih razpadejo sami. Pol ure po posegu je potrebno na rani držati tampon.
POOPERATIVNO OBDOBJE – NAVODILA PO EKSTRAKCIJI IN MOŽNI NEŽELENI UČINKI
Ko anestetik popusti, se pojavi blaga do zmerna pooperativna bolečina, ki traja do povprečno dva dni. Lahko jo omilimo z običajnimi protibolečinskimi sredstvi (npr.: paracetamol, nestereoidna protivnetna zdravila). Odsvetuje se Aspirin, ker preprečuje strjevanje krvi. Potrebno se je izogibati alkoholu in vroči hrani.
Nekaj kasneje kot bolečina, se lahko pojavi tudi oteklina, ki pa je pričakovana. Ta narašča v prvih treh dneh, v enem tednu pa je že skoraj nezaznavna. Njen pojav lahko omilimo, če hladimo predel na obrazu, kjer smo ekstrahirali zob in uživamo mrzlo hrano (npr.: sladoled).
Težje odpiranje ust in požiranje ter blago povišana telesna temperatura (do 38C) predstavljajo povsem pričakovane dogodke.
Rana se bo zapolnila s krvjo, v nekaj tednih jo bo prerasla dlesen. V šestih mesecih se bo ta popolnoma zarasla z novo kostjo.
Po vsakem kirurškem posegu so možni zapleti, ki zavisijo od teže operacije, zdravstvenega stanja in starosti pacienta.
- Močna krvavitev po posegu je redka. S pritiskom sterilnega tampona direktno na rano jo navadno ustavimo v pol ure. Isti dan je možen še krvav izpljunek.
- Kadar ekstrahiramo močno inficiran zob in rane dodobra ne očistimo, se lahko pojavi močnejša bolečina od pričakovane že v prvem dnevu. Takrat je potrebna ponovna aplikacija lokalne anestezije in ponovna ekskohleacija rane. To pomeni daljši čas celjenje, trajnejših posledic običajno ni. Ob močno povišani telesni temperaturi (nad 38C), kljuvajoči bolečini in razširjeni oteklini, je potreben nemuden obisk zobozdravnika. To lahko pomeni, da se je okžuba razširila v bližnje prostore ali kost (oseomielitis).
- Pri posegu v zgornji čeljusti lahko pride do komunikacije med ustno in čeljustno votlino (sinusom). Manjše se zacelijo samostojno, takrat je potrebno se izogibati prenašanju težjih predmetov, usekovanju, kihanju in pitju po slamici. Ob večji komunikaciji zobozdravnik rano čim bolj tesno zašije in morebiti predpiše antibiotično zdravljenje. Ob zdrsu korenine ali celega zoba v nosni prostor ali v primeru, da se komunikacija ne zapre, je potrebno dodatno kirurško zdravljenje.
- Pri posegu na zadnjih zobeh v spodnji čeljusti lahko pride do poškodbe bližnje potekajočih živcev. Poškodba alveolarnega živca se kaže kot začasna motnja občutka ali mravljinčenje polovice ustnice. Ob poškodbi jezičnega živca se lahko zmanjša občutek za okus na prizadeti polovici jezika. Za čim hitrejšo povrnitev funkcij se priporoča jemanje vitaminov B-kompleksa.
- Pri anesteziji zgornje osmice se lahko pojavi občutek oteženega dihanja in požiranja, ki izveni, ko anestezija popusti.
- Relativno pogosto po ekstrakciji spodnijh modrostnikov se pojavi suho vnetje zobnice (str. alveolitis sicca) zaradi razpada krvnega strdka. To se zgodi zaradi vpliva bakterij v ustni votlini, encimov in specifičnega vzorca prekrvavitve kostne povrpine ob korenini. Zaplet se običajno pojavi tretji dan po posegu. Prepoznamo ga po vrnitvi bolečine, neprijetnem okusu in ustnem zadahu ter prazni zobni votlini. Bolečina se običajno širi proti ušesu in narašča proti večeru. Takrat je potreben obisk zobozdravnika, ki vam bo v rano vstavil antiseptični in anestetični trak in predpisal protibolečinsko terapijo. Najbolj učinkovit preventivni ukrep je, da rane ne spiramo in s tem izplavimo krvni strdek ter smo previdni pri ščetkanu zob v neposredni bližni rane.
- Skrajno redki so primeri zloma čeljustnice.
Celjenje znatno zavira tudi kajenje, zato se le-ta odsvetuje prvi teden po posegu. Vas zanima kako kajenje vpliva na parodontozo? Prebrite več – https://orthodental.si/parodontoza/
KDAJ JE TOREJ NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA EKSTRAKCIJO NEIZRASLIH MODROSTNIKOV?
Zobozdravnik bo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in oceni rentgenskih posnetkov, ugotovil, ali in kdaj je potrebna ekstrakcija neizraslih modrostnikov. Možnosti za izrast neizraslega modrostnika se po dvajsetem letu znatno zmanjšajo, sploh če je v ustnih opazen primanjkljaj prostora oziroma je na rentgenskem posnetku vidna neugodna lega (mezialna) modrostnika. S parodontalno sondo bo preveril, ali je distalno ob sedmici prisotna komunikacija z neizraslim modrostnikom, ki predstavlja retencijsko mesto za hrano in bakterije. Na ortopantomografsken posnetku lahko oceni velikost zobnega folikla. Če je ta večji od treh milimetrov, s tem lahko nakazuje na potencial za razvoj ciste. Študije so pokazale, da je naugodnejši čas za ekstrakcijo asimptomatskih osmic med 18. in 19. letom starosti, ko je kost elastična in so zobne korenine izgrajene do ene tretjine svoje končne dolžine (kadar je prisotna samo krona, zob težje zagrabimo, saj se le-ta vrti v svoji zobnici). Odsvetuje se ekstrakcija asimptomatskih modrostnikov, ki so postavljeni nižje v spodnji ali višje v zgornji čeljusti, in tistih, ki ležijo v bližini pomembnih anatomskih struktur. Medtem ko je ekstrakcija simptomatskih, to so najpogosteje polizraščeni zobje, vedno indicirana. Zoba v akutni fazi težav navadno ne ekstrahiramo (vnetno žarišče). Takrat zdravimo simptomatsko (analgetiki, antibiotki, incizija in drenaža) in počakamo, da težave izvenijo.
Vas zanima več o izračšanju mlečnih zob in v katerih primerih jih je potrebno izpuliti? Preberite več tukaj.
Avtor prispevka
Gordana Čižmek
Granulom – Zakaj lahko nastane in kako ga pozdravimo
Granulom zoba je pogosto neopažen in potuhnjen problem, ki se lahko dolgo razvija in povzroča resne težave za vaše zdravje ustne votline. Ta članek podrobno raziskuje, kaj je granulom, kako nastane, kakšni so njegovi simptomi in posledice, če se ne zdravi.
Kako premagati strah pred zobozdravnikom?
Odkrijte, kako učinkovito premagati strah pred zobozdravnikom z našimi preverjenimi nasveti in strategijami.
Zobne prevleke | Kako hitro do lepega nasmeha
Kako si lahko hitro polepšate nasmeh? Zobne prevleke so sodobna rešitev za ohranjanje in izboljšanje izgleda vaših zob. Preberite več.