fbpx
Zobozdravnica Gordana pacientu skenira zobe

BELJENJE ZOB

Beljenje zob je eden izmed bolj priljubljenih posegov v zobozdravstvu.

Sprva je bilo ordinacijsko beljenje zob privilegij elite, kar je povzročilo tudi razmah prodaje cenejših produktov za domačo rabo. Dandanes pa je beljenje zob pod nadzorom zobozdravnika postalo cenovno dostopno širši množici. Zaradi ohranitve zobne substance in hitro doseženih rezultatov, se pacienti v sklopu estetskega zobozdravstva zanj odločajo raje kot za dražje protetične rešitve (npr. luske).

KAJ JE TISTO, KAR DA ZOBEM NJIHOVO NARAVNO BARVO?

Zunanjo plast zoba predstavlja sklenina, ki jo v 97% sestavljavlja mineralizirano tkivo iz hidroksiapatita. Ta je prosojna oziroma rahle bele barve. Pravo barvo pa zobu daje spodaj ležeči rumenorjav dentin, ki se razlikuje pri vsakem posamezniku.

ZAKAJ ZOBJE Z LETI POSTANEJO BOLJ RUMENI?

Vzroke za zabarvanje zob delimo na intrinzične in ekstrinzične. Med intrinzične štejemo genetske in razvojne vzroke, starost (tanšanje sklenine in večja izpostavljenost dentina), antibiotiki (tetraciklini), previsok vnos fluorida ob tvorbi zoba. Zunanje beljenje je pri večini naštetih stanj neučinkovito.

Ekstrinzično zabarvanje pa nastane na zunanji površini zoba kot posledica organskih in anorganskih kromagenov, ki se lahko adsorbirajo direktno v površino zoba ali pa vgradijo v zobno kožico, biofilm ali zobni kamen. Sem štejemo zabarvanja od kajenja, hrane in pijače (kava, čaji, rdeče vino), izdelkov za oralno higieno (npr klorheksidin), železa. Organske kromogene uspešno odstranjujemo s profesionalnim čiščenjem zobnih oblog in z beljenjem s peroksidom. Medtem pa pri zabarvanju zaradi anorganskih (kovinskih…) komponent, z beljenjem nismo vedno uspešni in so boljše estetske rešitve bonding, luske ali prevleke.

Med vzroke za notranja zabarvanja zob lahko štejemo tudi poškodbo zoba (krvavitve v pulpi in odlaganja hemoragičnih produktov v dentinske tubule), endodontsko zdravljenje in amalgamske zalivke. Tu se poslužujemo predvsem abrazivnih tehnik odstranjevanja zabarvanj in notranjega beljenja s peroksidom.

KAJ JE POTREBNO UREDITI PRED BELJENJEM ZOB?

Pred samim beljenjem zobozdravnik opravi pregled ustne votline. V primeru aktivnih karioznih lezij in plomb, ki ne tesnijo, je potrebno le-te predhodno sanirati. Zobozdravnik bo očistil tudi mehke in trde zobne obloge. Plombe in protetične restavracije s peroksidom ne reagirajo, zato jih ob morebitnem barvnem neujemanju po beljenju, lahko zamenjamo.

KATERA SREDSTVA ZA BELJENJE POZNAMO?

Poznamo več vrst belilnih sredstev: abrazivi (silika, alumina), sredstva proti odlaganju kromagenov (citrat), kalcijev fosfat (hidroksiapatit), barvila, encimi/proteaze, peroksidi, surfaktanti (Na-lauril sulfat).

ALI SO IZDELKI ZA BELJENJE ZOB, KI JIH LAHO KUPIMO V PROSTI PRODAJI, VARNI IN UČINKOVITI?

Izdelki, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji (belilne zobne paste, trakovi, ustne vode), delujejo predvsem na principu abrazivov, surfaktantov ali encimov. Po zakonodaji iz leta 2012 smejo vsebovati le do 0,1% peroksida. Tu ne gre za beljenje zob v pravem pomenu, gre bolj za čiščenje zobne površine, zato večjih učinkov ni za pričakovati. Tako lahko hitro pride do prekomerne uporabe in pojava stranskih učinkov. Enako velja za domače pripravke z aktivnim ogljem ter sodo bikarbono.

BELJENJE POD NADZOROM ZOBOZDRAVNIKA

Beljenje pod nadzorom zobozdravnika poteka s pomočjo uporabe karbamid peroksida oziroma njegovega razpadnega produkta vodikovega peroksida. Slednji prekine dvojne vezi v organskih kromogenih in jih s tem razbarva. Pri tem pa ne poškuduje strukture zoba.

Beljenje v ordinaciji

Poznamo in-office tehnike, kjer zobe v ordinaciji pobelimo v enem terminu, ki traja od ene ure do ure in pol. Najprej z zob odstranimo mehke zobne obloge. Nato z gumijasto opno izoliramo lica in ustnice. Dlesen zaščitimo z gelom, ki se strdi s pomočjo zobozdravniške lučke. Nato na zobe nanesemo belilni gel z ustrezno koncentracijo peroksida (35-45%), ki se kemično aktivira ali pa ga zobozdravnik osvetli z laserjem in s tem ojača njegovo delovanje. Postopek dva- do trikrat ponovimo tako, da odstranimo staro in nanesemo novo plast belila. Na koncu belilo odstranimo in zobe zaščitimo s premazom proti skelenju. Belilo učinkuje še naslednjih 48 ur, zato je v tem času pričakovano skelenje zob in naknadno vzpostavljanje novega svetlejšega odtenka. Učinek beljenja traja približno 6 mesecev.

Beljenje doma

Obstaja tudi način za beljenje zob doma, pri čemer zobozdravnik na podlagi vašega odtisa zob v ambulanti izdela individualni plastični nosilec. V nosilec doma sami vnesete belilni gel z nižjo koncentracijo peroksida (10-16%), z vatko odstranite viške, ki segajo na dlesen, ter pustite delovati 6 do 8 ur ali najbolje čez noč. Rezultati so vidni že v sedmih dneh uporabe. Ko učinek beljenja popusti, lahko z istimi nosilci postopek ponovite.

MOREBITNI NEGATIVNI UČINKI OB BELJENJU IN KAKO RAVNATI OB POJAVU LE TEH

Najpogostejši neželeni učinek, ki se lahko pojavi že med samim beljenjem in traja do 48 ur, je skelenje zob. Zato po opravljenem posegu zobozdravnik zobe zaščiti s premazom, ki vsebuje hidroksiapatit ali kalijev nitrat. V tem času se je potrebno izogibati vnosu kislin, zelo vročih ali hladnih obrokov in tekočin ter gaziranih pijač. Ob stiku z ustno sluznico, lahko pride do kratkotrajnega draženja in belega obarvanja.

KOMU ODSVETUJEMO BELJENJE?

Beljenje zob ni primerno za ljudi s prekomerno občutljivimi zobmi (tanka sklenina, recesije dlesni, erozije zobnih vratov). Prav tako je odsvetovano nosečnicam in doječim materam ter mladostnikom.

V primeru, da so na vaših zobeh prisotni beli skleninskih madeži (fluoroza), ti z belilom reagirajo bolj kot okolna zdrava sklenina in jih še bolj izpostavijo. Če ste se v preteklosti poslužili kemičnega odstranjevanja le-teh (Icon metoda), lahko le-ti ob beljenju ponovno postanejo vidni.

KAKŠEN REZULTAT LAHKO PRIČAKUJEM?

Rezultati, ki jih lahko pričakujemo, so odvisni od same metode beljenja in začetne barve zoba. Najboljše rezultate dosegamo na zobeh, ki so že pred beljenjem svetlejšega odtenka, podobno kot pri barvanju las. Beljenje sicer lahko ponovimo že po treh mesecih, vendar pa več kot dvakrat letno beljenje ni priporočljivo. Zaradi visoke koncentracije belila, se je za najučinkovitejšo izkazala ordinacijska metoda. Kako dolgo pa bo trajal učinek beljenja, pa je odvisno od naših navad, predvsem kajenja, pitje kave, raznih čajev in rdečega vina.

Viri in literatura:

https://www.opalescence.com/products/opalescence-boost

https://www.opalescence.com/sg/Pages/take-home.aspx

https://www.biolase.com/media/LaserWhite20-IFU_5400524-Rev-F.pdf

https://www.zobozdravnikmaribor.si/blog/belila-v-prosti-prodaji/

https://curaprox.si/blog/post/belilna-zobna-pasta

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6784469/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4058574/

https://www.ezobozdravnik.si/beljenje-zob/

https://www.clarus-dental.si/sl/portal/infodent/2019/Beljenje-zob

Scroll to Top